Taekwondo je korejska borilna veščina, stara več kot 2000 let. Sredi prejšnjega stoletja je bil prenovljen v moderni borilni šport tretjega tisočletja. Zasnovan je na izkušnjah in znanstvenih metodah uporabe vseh delov telesa v borbi z enim ali več nasprotniki. Sodi v družino modernih olimpijskih športov.
Taekwondo je borilna veščina, ki se je razvila kot oblika samoobrambe in kot urjenje telesa in duha. Njen izvor je Koreja, kjer se je razvijala pod vplivom borilnih tehnik kitajske dinastije Tang (krožni gibi, dihalne vaje), vplivom japonskih borilnih veščin (tehnike udarjanja, udarci v ključne točke), »leteče udarce« pa so skozi stoletja razvili korejski vojaki, ko so potrebovali učinkovito orožje proti kopju mongolskih in kitajskih nasprotnikov na konjih. Ti so tako postali zaščitni znak te edinstvene tehnike bojevanja.
Taekwondo v prevodu pomeni »umetnost bojevanja s pestmi in nogami«. Umetnost bojevanja brez orožja, katerega sestavni deli so močni udarci in eksplozivni napadi. Kot pri večini borilnih veščin je poudarek na defenzivnem bojevanju z golimi rokami, kar pomeni da Taekwondo ne uči uporabe orožja, četudi uči kako se ubraniti pred njim. Cilj ni poškodovati drugega, temveč ubraniti sebe. Samoobramba tako temelji na treh nivojih: izmik, nadzor in odgovor na napad. Tisti, ki hodi po poti taekwondoja, vedno najprej uporabi tehniko izmika, in samo v primeru ponovnega napada poseže po bolj smrtonosnih tehnikah samoobrambe.
Taekwondo v osnovi sestavljajo štirje elementi; borbene tehnike, forme, »sparring« oz. vadba s partnerjem in samoobramba. Borbene tehnike so ključna stvar taekwondoja in zato prva stvar, katero se posameznik nauči. Udarce, brce, blokade in položaje se vsakdo hitro nauči, vendar so potrebna leta, za resnično obvladovanje teh prvin. Forme so borbene tehnike, povezane v serijo, katere se učenci naučijo, trenirajo in tako dosežejo stanje popolne zbranosti in uglašenosti s seboj; stanje, ki v dobesednem prevodu pomeni 'prazne misli'. Mnogokrat, še posebno na začetku, učenci 'preveč' razmišljajo, kar posledično pripelje do slabih refleksov, notranjega dvoma in s tem počasnejših gibov.
Zato se učijo in ne prakticirajo forme, dokler ne izvedejo tehnike samodejno, brez razmišljanja. »Sparring« je naslednji element treninga, pri katerem se učenci učijo napada in obrambe, kakor da bi se znašli v resničnem položaju, ko je ogrožena njihova varnost. Samoobramba, zadnji od štirih osnovnih elementov, vključuje uporabo osnovnih tehnik za obrambo osebnostne integritete pred napadalcem. Njen namen je doseči skoraj avtomatski odziv na napade z ali brez orožja, kar posledično pripelje do tega, da napadeni v primeru agresije ne obstane kot vkopan, temveč bliskovito reagira in onesposobi napadalca.
Vendar pa je Taekwondo mnogo več kot samo popoln sistem samoobrambe; je tudi način življenja; je pot; je učenje in prizadevanje za popolno ravnotežje telesa, uma in duha, edinstven pristop, ki vodi k življenju v harmoniji. Iz tega razloga se mora vsak, ki se odloči za to pot, obvezati in podrediti načelom taekwondoja in biti dojemljiv za izkušnje, ki gradijo osebnost, zahtevajo disciplino, ravnovesje, vzdržnost in mirnost v vseh pogledih.
Ne glede na to, kakšen je nekdo in kateri položaj zavzema v družbi, vsak lahko vedno postane boljši. Moč, fleksibilnost, vzdržljivost, samozaupanje, disciplina, osredotočenje in koncentracija so tako bistvene lastnosti, katere posameznik razvija skozi Taekwondo trening.
Značilnosti taekwondoja
Pri izvajanju taekwondo tehnik sodeluje celotno telo. Poudarek teh tehnik je na delu z nogami in je zato svetovno znan kot ena najatraktivnejših in učinkovitih borilnih veščin. Pri rekreacijskem taekwondoju se ne dela z utežmi, telo samo določa meje obremenitve, s tem pa se število poškodb zmanjša na minimum. Pri vadbi se uporablja zaščitna oprema, ki omogoča vadbo s polno močjo in brez poškodb
2.png)
